Kdaj ste začeli slikati in ali vas je to veselilo že v otroštvu ali ste se s tem začeli ukvarjati kasneje? S slikanjem sem se profesionalno začela ukvarjati v nižji gimnaziji, kjer so na razstavo tudi prvič dali moje slike (tema drevored). Vsak konec šolskega leta so učitelji pobrali najboljše slike in jih dali na razstavo. Učitelj je pobral kar veliko mojih slik in jih dal na razstavo.
V katerem času ste narisali največ slik? Največ slik sem narisala v času, ko je bilo v gradu največ razstav, ko je direktor razstave rekel, naj prinesemo slike in smo skupaj z mojimi sošolkami iz slikarske akademije zapolnili več kot 3 sobane v gradu z slikami.
Ali še kar aktivno slikate? Tu in tam še kaj poslikam, včasih preprosto zagledam nekaj zelo lepega in se mi zaželi, da bi narisala sliko, ali pa če želi kakšen prijatelj imeti kakšno sliko za kakšno posebno priložnost, mu jo pač naslikam. Kmalu bo v Bistrici tudi razstava umetnostnih del, ki jih bomo ustvarili upokojenci in bom sodelovala ter narisala sliko za razstavo. Razlog za to, da ne slikam več toliko kot včasih je tudi to, da slabše vidim kot včasih in na trenutke pod rumeno svetlobo tudi zamenjavam kakšne barve itd.
Kakšno tehniko slikanja uporabljate? Največja posebnost pri meni je, da slikam z nožkom in ne s čopičem, to pa preprosto zato, ker ko se barva na čopiču enkrat strdi, je ne moreš več dobiti dol in čopič je preprosto za vstran, nožek pa lahko uporabljaš pri več slikah. Slikam tudi z oljnimi barvami in če mene vprašaš, je to veliko lažji način za slikanje, kot pa tempere ali akvareli, saj ko rišeš akvarel, ga moraš dokončati še isti dan, sliko z oljnimi barvami pa lahko rišeš več dni. Edini problem je, da so oljne barve malo dražje.
Kakšne motive najraje upodabljate na slikah? Na mojih slikah najraje upodabljam v bistvu vse, kar me zabava. Včasih vidim lepo pokrajino ali lepo drevo ter rastline ter to kasneje naslikam z malo domišljije. Včasih vidim prelepe vrtnice ali mak ali drevored ter to kasneje tudi mogoče naslikam. Zelo rada slikam tudi jesen, saj je jeseni ogromno jesenskih toplih barv, ki so ene mojih najljubših. Včasih tudi rada spremenim poletje v jesen in uporabim rumeno, rdečo, oranžno, v glavnem te tople barve, kajti mislim, da je jesensko topla slika nekaj najlepšega kar lahko narišeš. Drugače pa jaz ljudi ne rišem, saj so zato portreti, da narišeš podrobnosti. Jaz pač ne rišem podrobnosti na obrazu, saj se ukvarjam bolj z naravnimi motivi.
Po kom pa se zgledujete? Jaz se ne zgledujem po nikomur, imam svojo tehniko in svoje slike, če pa že kdaj vidim kakšno tujo sliko, včasih uporabim kakšen motiv iz slike, ostalo pa narišem po svoje.
Ste se s slikanjem preživljali ali ste slikali samo za hobi? S slikanjem sem se preživljala, tudi študirala sem likovno umetnost v Mariboru. Študij je bil zelo zanimiv, učili pa smo se veliko stvari iz matematične smeri, kot sta računanje kotov in padanje senc. Delala sem v gostilni v Nemčiji in na stenah je bilo veliko prostora. Lastnik ni vedel, kaj bi dal na njih, zato sem narisala 3 slike in jih položila na steno. Lastniku in gostom so bile tako zelo všeč, da so me prepričali, naj jih narišem še več. Narisala sem jih še kakih 20, naredila razstavo, lastnik pa je vse slike prodal prej kot v enem tednu. Nekega dne mi je lastnik gostilne dal toliko denarja od slik, da sem si kupila celo polno opremljeno kuhinjo in še mi ga je ostalo.
Od kod izvira vaš umetniški vzdevek Paja? V bistvu izvira iz dokaj zanimive zgodbe. Moja vnukinja še ni mogla izgovoriti besede Pavla in me je zato klicala Paja. Nato so mi vse prijateljice rekle, naj se na slike začnem podpisovati Paja, saj je kratko in zanimivo. Zdaj že več kot 25 let uporabljam ta vzdevek. Kaj pa vas pri slikanju tako veseli, da še kar slikate? Pri slikanju me najbolj veseli, da si lahko izbereš motiv, ki je všeč tebi in ga nato naslikaš. Najlažje naslikaš eno stvar, ki ti pade v oči in ti je takoj všeč.
Ali ste kdaj slikali slike po naročilu? Sem, ampak mi to nikoli ni bilo najbolj všeč, saj me pri slikanju najbolj veseli ravno to, da si izbereš nekaj, kar je všeč tebi in to tudi z dušo naslikaš. Včasih mi je kdo rekel, naj narišem nekaj, kar mi ni bilo najbolj všeč in sem to idejo morala nekako spojiti s svojo idejo in tako je nastala kasneje slika, sicer pa sem za take slike porabila veliko več časa kot pa za moje slike.
S čim pa se še ukvarjate poleg slikanja? Imam veliko parcelo, tudi svoj vrt in sadje, drugače pa sem tudi gospodinja in še pospravljam ter delam različne stvari. Včasih sva imela z možem gostilno in sem prišla iz šole, šla kuhat v gostilno in kuhala vse do večera, ponoči pa še slikala. Imela sem kar naporne dneve, ampak se je splačalo.
Kje vse ste imeli vaše razstave? Razstave sem imela v Bistriškem gradu, v Celju, v Ljubljani, v Nemčiji in v Avstriji. Imela sem veliko razstav s po več kot 30 slikami v veliko mestih. Lastniki razstav so prodali moje slike zelo hitro, tako da nisem domov prinesla niti ene slike iz teh razstav.
Včasih ste delali tudi na šoli v Slovenski Bistrici. Kako ste se počutili in ali ste radi delali z otroki? Učila sem prve razrede več kot 10 let, kasneje pa sem učila tudi razrede od 5. do 8. razreda. Delala sem na šoli kot edina učiteljica likovne vzgoje. Zelo rada sem risala na šolsko tablo in mojim učencem je bilo to všeč. Tudi učitelji, ki so imeli pouk za mano, so mi govorili, naj ne zbrišem table, na kateri je taka umetnina. Zato je ravnatelj kasneje dal tablo na vse štiri strani razreda, da sem lahko risala po več straneh in slike na tabli pustila tudi nekaj časa. Počutila sem se super in tudi delo z otroki mi je bilo zelo všeč.
Na katero vaše delo pa ste najbolj ponosni? Pravzaprav sem ponosna na vse stvari, ki sem jih naredila. Zelo mi je všeč risati z oljnimi barvami in tudi risati akvarele. Za vsako stvar, ki sem jo naredila, sem porabila veliko truda in mislim, da sem zelo ponosna na vse, kar sem naredila.